728×90 – glava
728×90 – glava

Indija, ne le kot počitniška avantura 1. del

V nadaljevanju boste lahko prebirali dnevnik Eve in Anite, dveh deklet, ki sta se odločili, da bosta združili prijetno s koristnim in obiskali Indijo, jo malo tudi raziskali, obenem pa počeli to, za kar čutita, da sta poklicani – pomagali pomoči potrebnim.

Na pot sta se odpravili 23. junija letos, pričujoči zapis smo z njuno privolitvijo povzeli iz spletnega dnevnika, ki sta ga pisali pred in med “dogodivščino”.

Evo ste vsi tisti, ki ste pred leti z nami letovali na Braču, lahko spoznali tudi v živo, saj je bila del naše ekipe. Tudi zato njun zapis objavljamo s toliko večjim veseljem. Morda ju povabimo tudi v studio, da nam nekatere podrobnosti razkrijeta v živo.

01-01

Kot ima vsaka knjiga svoj uvod, se najina popotna zgodba začne takole…

Slovenia (Ljubljana, Bovec), 22. junij 2015
Kot ima vsaka knjiga svoj uvod, vsako srečanje svoj začetek, vsako prvo snidenje pa tudi svojo predstavitev, bova tudi midve začeli najino popotniško zgodbo s kratko predstavitvijo ter o tem zakaj ravno Indija. Prav to vprašanje se je namreč zastavilo marsikomu s katerim je debata stekla tudi o najini poti…

Do začetka naju loči le še nekaj dni, no, natančno le še en cel dan. »Štart« se torej prične 23.junija. 🙂 Oh, to je datum, ki sva ga to leto, no ali pa vsaj zadnjo polovico tega leta, zagotovo izgovorili najpogosteje in čez slab dan bo le-ta dobil svoj »zdaj«. (kako eksajtično 😉

02-01

Kdo, kaj, kam, na kratko

Ljubljana, Bovec, 22. junij 2015
Sva Eva, študentka zdravstvene nege in Anita absolventka delovne terapije. Sva študentki sicer različnih zdravstvenih smeri, a naju povezuje želja po pomoči tistim, ki jih je življenjska pot pripeljala do trenutkov ali stanja, ko sami ne zmorejo več v polnosti poskrbeti za svoje zdravje.
Izkušnje, ki sva jih pridobili v dosedanjih letih, so nama pomagale izoblikovati vrednote in načela po katerih želiva živeti tudi z drugimi. Obdobje študija nama je ponudilo priložnosti, kjer sva želje lahko povezali tudi z znanjem. Že od malih nog pa naju je spremljala tiha želja,da bi nekega dne lahko obiskali tudi druge dele sveta in izkusili tamkajšnje življenje.
Svet se nama je že od nekdaj zdel zanimiv, raziskovali sva ga vsaka na svoj način, že dolgo pa se je v nama prebujala želja obiskati kraje, ki v primerjavi z našimi razmerami pišejo drugačno zgodbo. Dežela tretjega sveta nama je pokazala priložnost, kjer bi lahko izkusili raznolikost in pestrost drugačnosti ter jo hkrati povezali z željo po pomoči.

02-02

Čas je mineval, želja je rasla, izbire krajev so se vrstile, nato pa nama je življenje na pot poslalo Heleno! 🙂 Njo samo ter njeno zgodbo. Helena, nama je/si nama, s svojo pisano in bogato izkušnjo, ki jo je že izkusila v Indiji, delila tudi nama in z velikim, dobrim srcem spodbudila oziroma navdušila tudi najina… In tako so tihe želje, začele postajati vedno glasnejše besede in odloč(e)na dejanja. Helena, ni se še čisto začelo, a lahko že zdaj rečeva – HVALA TI! 🙂

23. junija naju bo tako pot vodila v Kalkuto, v Indijo, kjer bova kot prostovoljki delovali v centru Missionaries of Charity, katerega poslanstvo je pristopiti in pomagati tistim »najbolj ubogim med ubogimi«. Tam se bova srečevali z otroci in starejšimi. Zdravstvena oskrba v teh predelih ljudem žal res ni najbolj naklonjena in želiva si, da bi lahko pripomogli tudi z znanjem, ki sva ga pridobili v tem času.
Najino popotovanje bo sestavljeno iz dveh delov, prvi se bo odvijal v Kalkuti, drugi (zadnjih 14 dni) pa je zaenkrat še odprt, priložnostim in želji,da raziščeva še kakšen kotiček te barvite, raznolike Indije (takšen je načrt zaenkrat)… se pustiva presenetiti 😉

(se nadaljuje)

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja