728×90 – glava
728×90 – glava

Vinogradniki so pričeli s postavljanjem klopotcev

S klopotcem je povezanih več šeg in navad. Že od nekdaj je namenjen preganjanju ptic iz vinogradov, zato so ga kmetje postavili pred začetkom zorenja grozdja.

Postavitev klopotca pravi praznik

V večini krajev po Sloveniji začnejo klopotce postavljati vse od 24. julija naprej. Klopotec so tako že postavili na Sveti Ani v Slovenskih goricah v okviru Aninega tedna, klopotec stoji v centru kraja. Postavili so ga tudi že v Jakobskem Dolu, v Spodnji Kungoti pa so celo imeli festival klopotcev, ki je letos potekal že sedmo leto zapored. Nekaj klopotcev pa bodo še postavili v prihodnjih dneh, oziroma še vse do konca avgusta.

Ta konec tedna – v nedeljo (2. avgusta) – bo klopotec postavilo Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci, in sicer pri članu Vinku Kocuvanu, ob tem pripravljajo tudi družabno srečanje s piknikom. Prihodnjo soboto, 8. avgusta, postavitev klopotca pripravlja Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, in sicer pri Johanezovi trti v Cerkvenjaku.

Tudi trojiški vinogradniki bodo klopotec letos postavljali 8. avgusta, letos v vinogradu Branka Žela v Vanetini 24. Predvidoma v začetku avgusta pa bodo klopotec postavljali tudi v Lenartu, in sicer na krožišču pri Lenaparku na regionalni cesti Lenart–Maribor. V Mariboru bodo letos postavljali 2 klopotca, in sicer 28. avgusta – najprej pri Stari trti, potem pa se bodo še odpravili na Piramido in klopotec postavili še pri tamkajšnjem vinogradu.

POSTAVITVE KLOPOTCA:
ŽE STOJI:

SVETA ANA (postavili v okviru Aninega tedna 25. julija v centru Svete Ane)
JAKOBSKI DOL (postavili ob Jakobovem)
KUNGOTA (7. festival klopotec z razstavo klopotcev, 24. do 26. julij)

BODO POSTAVILI:

NA KROŽIŠČU PRI LENAPARKU, NA REGIONALNI CESTI LENART- MARIBOR (v začetku avgusta)
STARA TRTA (28. avgust, pri Hiši Stare trte, zatem še na Piramidi)
CERKVENJAK (8. avgusta, ob Johanezovi trti)
SVETA TROJICA (8. avgusta v vinogradu Branka Žela v Vanetini 24)
VITOMARCI (2. avgusta, Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci, Ostragovo-Drbetinci pri članu Vinku Kocuvanu)

Klopotec je torej pognal korenine na Slovenskem in s razvil v učinkovito napravo za odganjanje ptic. Poleg čisto praktične naloge, ki jo opravlja, pa je postal del naše kulturne krajine.

Kdaj ga postaviti?

Za postavljanje klopotca, ki preprečuje pticam zobanje zrelega grozdja, sta določena dva datuma. Prvi je godovni dan Sv. Jakoba (24. julij), drugi datum pa je 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja. Postavitve klopotca danes potekajo kot javne prireditve in so del turistične ponudbe in promocije.

Zgodovina klopotca

Prva omemba klopotca v slovenskem jeziku sega v leto 1797, v pesmi Ljutomerčana Leopolda Volkmerja. Pomemben dokument o preteklosti klopotcev na Slovenskem predstavljajo tudi njegove upodobitve. Najstarejša znana upodobitev klopotca na Slovenskem je klopotec pod Bizeljskim gradom pred letom 1829, štajerskega litografa in založnika Josepha Franza Kaiserja.

Literarni in slikovni viri iz začetka 19. stoletja kažejo, da klopotec izvira iz krajev južno od Drave in Mure, temu pa pritrjujejo tudi etnologi. Sicer pa temo klopotec najdemo v pesmih Petra Dajnka, duhovnika in učitelja iz Gornje Radgone, Rudolfa Maistra, ki klopotec omenja v zbirki pesmi Kitica mojih iz leta 1929. Klopotec v svojih pesmih omenjajo še pesniki Anton Murko, Janko Glazer in Edvard Kocbek in drugi avtorji iz naših krajev.

Kaj je klopotec?

Klopotec je lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu. V Sloveniji je klopotec najbolj razširjen v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah. Sprva naj bi jih postavljali na poljih, kasneje pa pretežno v vinogradih. Klopotci so različno izdelani, odvisno od pokrajine, v Slovenskih goricah ima dva para kril ali vetrnic, na Goričkem tri pare in na Avstrijskem Štajerskem štiri pare kril.

Navadno so ti leseni, sestavljeni iz droga, običajno visoki od 4 do 5 metrov. Stol je osnovni nosilni del klopotca in stoji na vrhu droga. Gred je os, ki je pritrjena na stol in drži kladivca, ki udarjajo po deski in povzročajo zvok, ki odganja ptice. Rep je namenjen upiranju vetra med veje, tako da se klopotec v vetru obrača. Deska je pritrjena na stol tako, da ob njih tolčejo kladivca in povzročajo klopotčev zvok. V vetrnice ali perutnice se ujame veter, zavrti gred in kladivca. Število vetrnic pa je odvisno od pokrajine; slovenskogoriški klopotec ima dve vetrnici. 

Največji klopotec vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov

Med vinogradi v Hermancih, domačini poznajo kraj bolj po imenu Strmec, v Prlekij že leta postavljajo pravega velikana med klopotci, vpisanega tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Prireditve ob postavitvi se udeleži okrog 200 ljudi, ponosen lastnik pa pravi, da sta bila za izdelavo klopotca potrebna 2 meseca ali približno 300 ur trdega dela. Rampa klopotca je dolga 15 metrov, stolček meri v dolžino 3 metre v višino pa 1.55 metra. Vetrnica je dolga 18,20 metra, “blaja” meri 7,5 metra, široka pa 30 cm, debelina lesa pa je 7cm. 8 “maclekov” je premera 25 cm od 18-20 kg, greda pa meri 2,60 metra.

Foto: Radio Slovenske gorice

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja