728×90 – glava
728×90 – glava

FOTO: Že malo pozabljeni Benediški vrelci

Slatina – Mineralna voda ali kislica je v naših krajih zelo priljubljena. S svojo mineralno sestavo učinkuje zdravilno, mehurčki ogljikovega dioksida pivca poživijo, sam plin pa deluje antibakterijsko. Še posebej radi pa jo mešamo s sokovi in našo domačo vinsko kapljico. Takšen vir mineralne vode imajo tudi v Benediktu.

V preteklosti so vir imenovali Benediška slatina, Cafova slatina, v zadnjem času pa ga poznamo pod imenom Benediški vrelci. Prvič so slatino iz vrelca zajeli šele leta 1932 po nalogu takratne banske uprave Dravske banovine. Ker je bilo stanje pri vrelcih močvirnato in težko dostopno, so takrat izkopali vodnjak s stopnicami in tudi polepšali dostopno pot. Žal je omenjeni vrelec po drugi svetovni vojni začel propadati. Med leti 1973 in 1976 so na mestu vrelca izvrtali dve vrtini in želeli izdelati za tiste čase moderno zajetje mineralne vode. Žal je njihove načrte prekrižala velika erupcija plina CO2, ki je povzročila približno 8 metrov globoko kotanjo ki se je nato napolnila z vodo. Vse do leta 1997 je vir propadal in sameval. Takratna Krajevna skupnost Benedikt pa se je odločila, da zadevo sanira. Ob finančni podpori Republike Slovenije so sanirali preteklo škodo in izdelali tri vrtine: Anin, Paulin in Helenin vrelec. Helenin vrelec je globok le 10 metrov, Paulin 30 in Anin kar 103 metre. Zaradi svoje kemične sestave imajo mineralne vode prijetne fiziološke učinke, njihov delež prvin, predvsem težkih in radioaktivnih, pa je zelo majhen. Dela na vrtinah in okolici so bila v celoti zaključena leta 2001. Kompleks pa 15 let po zaključku del že kliče po prenovi. 

IMG_20160509_134406 IMG_20160509_134420 IMG_20160509_134438 IMG_20160509_134500 IMG_20160509_134526 IMG_20160509_134600 IMG_20160509_134608

 

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja