728×90 – glava
728×90 – glava

Mohorjeva družba – sporočilo za javnost

mohorjevaMohorjeva družba v Celovcu je zadnje dni leta 2011 v zvezi s knjigo »Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo« avtorja Igorja Omerze prejela tožbo skupaj s sklepom sodišča – začasno odredbo, s katero je sodišče g. Omerzi in Mohorjevi družbi naložilo, da v vseh medijih pri oglaševanju opustita omembo določenega protagonista, ki ga avtor omenja v navedeni knjigi. Gospod Omerza in Mohorjeva družba naj bi bila v primeru kršitve dolžna plačati znesek v višini 1.000,00 EUR za vsako posamezno kršitev, in sicer na ime in račun navedenega posameznika.

Ne oziraje se na postopek v zvezi s tožbo, ki bo tako in tako še predmet pravdnega postopka, Mohorjeva družba opozarja na izdani sklep, ki kaže na popolno nerazumevanje evropske pravne kulture, načel demokratičnosti in evropskega razumevanja obsega pravice do svobode govora in izražanja. Slednji je Evropsko sodišče za človekove pravice v vrsti svojih sodb jasno definiralo, saj je v praktično identičnih primerih, kot je zadevni primer, že odločalo, in vedno brez izjeme odločilo v korist svobode govora.

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ki že od svoje ustanovitve, torej od leta 1851, temelji na demokratičnih, krščanskih načelih ter še danes kot največji zaklad neguje slovensko besedo: s knjigo, tiskom, šolo, z domovi, gospodarstvom in z mediji. Zanimivo ob tem je, da je založba, ki v svoji 160-letni zgodovini ni bila še nikoli tožena zaradi objave knjige, sedaj tožena ravno zaradi objave o dogodkih iz polpretekle zgodovine, ko avtor opisuje delovanje propadlega jugoslovanskega oz. slovenskega režima, in to na podlagi uradnih pisnih arhivskih virov. Očitno je, da ta polpretekla zgodovina še vedno buri duhove do te mere, da sodišče mimo več kot očitne pravice do svobode izražanja odloči v korist varovanja nečesa, kar je bilo pol stoletja skrito očem javnosti, mora pa očitno ostati skrito tudi v novem sistemu.

Za knjigo oz. zapisano vsebino je nesporno podan interes javnosti, da je o njej obveščena. Očitno je, da sta tožeča stranka in tudi sodišče mnenja, da dejanja iz zgodovine, še posebej iz zgodovine slovenske tajne politične policije (katere akterji so še živi), sama po sebi niso v interesu javnosti oz. da javnost o tem NE SME BITI obveščena, četudi vse objavljene vsebine temeljijo na uradnih virih več med seboj neodvisnih arhivov. Nasilna smrt, verjetno celo umor posameznika Topliška, ki je bil očitno politično odobren oz. podprt, pa da očitno spada v sfero zasebnosti. Slednje pa seveda nikakor ne drži!

Mohorjeva družba ob tem še poudarja, da ji je bilo s sklepom sodišča naloženo nekaj, česar ni nikoli storila in niti ni imela namena storiti – torej uporabiti določeno ime posameznika pri oglaševanju knjige. Sodišče je več kot očitno brez podlage v dejstvih sledilo predlogu tožeče stranke in nato izdalo celo sklep mimo izrecnih določil oz. brez pravne podlage v zakonu. Sodišče je naložilo kazen za vsako posamezno kršitev, in sicer na ime in račun navedenega posameznika. Takšna kazen se tako v slovenskem kot evropskem pravnem redu izreka vedno in samo v korist države, očitno pa ne v predmetnem primeru.

Mohorjeva družba bo za zavarovanje svojih pravic izkoristila vsa pravna sredstva. Ob tem pa se veseli tudi morebitnega postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), kolikor bo postopek v Sloveniji šel v izkazani smeri in bo moralo ESČP pojasnjevati pravne standarde Sloveniji.”

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja