728×90 – glava
728×90 – glava

21. marec velja za mednarodni dan gozdov

Danes zaznamujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod geslom Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, marsikje segajo globoko v urbana območja in so pomemben vezni člen zelene infrastrukture.

V zadnjih letih sicer na podobo slovenskih gozdov močno vplivajo vremenske razmere. Žledolom leta 2014, ki je poškodoval preko devet milijonov kubičnih metrov drevja, je povzročil razmah podlubnikov, ki so do danes poškodovali 6,5 milijona kubičnih metrov drevja. Vedno pogostejši pojav je tudi vetrolom, ki je denimo lani decembra poškodoval petino slovenskih gozdov. Za sanacijo v iglastih gozdovih je na voljo zelo malo časa, samo do sredine maja, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki, opozarjajo na zavodu za gozdove. Kot pravi doktor Zoran Belec, vodja Krajevne enote zavoda za gozdove v Mariboru, morajo lastniki gozdov pred načrtovano sečnjo svojo namero sporočiti pristojnemu revirnemu gozdarju, ki bo opravil odkazilo lesa. To je potrebno storiti pri drevju, katerega premer znaša več kot 10 centimetrov:

POSNETEK: ZORAN BELEC

      BELEC (21-MAR)

Kot zanimivost naj povemo, da se z nazivom najvišje drevo v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Sgermova smreka je tudi najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Najdebelejše drevo v državi je medtem Najevska lipa. Obseg debla je 13,5 metra, premer je 3,5 metra. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov. Za najstarejše slovenske drevo pa velja macesen v dolini Male Pišnice v Zgornjesavski dolini. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, a mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost naj bi bila med 800 in 1000 leti.

Foto: Radio Slovenske gorice

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja