728×90 – glava
728×90 – glava

Z Majo po svetu – ČRNA GORA

»Na obzorju so se komaj opazno poigravali žarki prihajajoče zore, Lovčen pa je žarel kot žareča ptica iz naših bajk… Božja lepota je ležala tu v vsem svojem razkošju.« Tak vtis je naredila Črna gora leta 1841 na ruskega potopisca G. P. Kovaljevskega. 

Črnogorska zastava

Republika Črna gora meri slabih štirinajst tisoč kvadratnih kilometrov in ima nekaj več kot šeststo tisoč prebivalcev. Do leta 2006 sta skupaj z republiko Srbijo tvorili federacijo Srbija in Črna gora, vendar so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost. Predsednik Črne gore je Filip Vujanović, predsednik vlade pa Milo Đukanović. Oba predsednika imata sedež v glavnem mestu, Podgorici, ki je bila v času bivše Jugoslavije znana pod imenom Titograd. V Črni gori boste tisti, ki jo imate namen obiskati, lahko plačevali izključno z evrom, ki je uradna valuta že od leta 2002, ko je zamenjal nemško marko. Takrat so se Črnogorci soočili s precejšnjo podražitvijo, saj so po nemškem zgledu ob ceni le prečrtali DEM in napisali €.

Turistični zemljevid Črne gore

Večina prebivalcev se je v popisu leta 2003 opredelila kot Črnogorci ali kot Srbi (Črnogorcev je nekaj več), poleg njih pa živijo tam še Bošnjaki, Albanci na skrajnem jugu, Muslimani in Hrvati. Vsi so popolnoma integrirani v politično, gospodarsko in kulturno življenje. Črnogorci so ponosen narod, ki ga je oblikovala burna zgodovina. To se med drugim kaže tudi v njihovem zavedanju bogastva naravne in kulturne dediščine. Tako ima Črna gora kar štiri narodne parke.

Najbolj ponosni so na Lovčen, kjer je v veličastnem mavzoleju pokopan njihov največji pesnik, vladika in diplomat, Petar Petrović Njegoš, ki je živel od leta 1813 , do 1851. Mavzolej stoji na nižjem od dveh vrhov Lovčena, saj je bila to izrecna želja tega vladarja. Višji vrh naj bi namreč počakal še večjega in še močnejšega vladiko, ki bo gotovo prišel za njim. Danes stoji na višjem vrhu radijski oddajnik! Njegoševi najbolj znani deli sta Gorski venec in Slobodijada. S svojo slavo in pravičnostjo je postal duhovni simbol naroda, Lovčen pa simbol in varuh črnogorske svobode.

Njegošev mavzolej na Lovčenu

Ostali narodni parki so Skadarsko jezero, največje jezero na Balkanu, Durmitor, kjer teče slikovita reka Tara, katere kanjon je vpisan na seznam Unescove naravne dediščine in Biogradska gora s prostranim pragozdom. Pod zaščito Unesca je še stari mestni del Kotorja. Kotor je znamenito črnogorsko srednjeveško, obmorsko mesto v zalivu Boke Kotorske. Mesto ima okoli 1333 prebivalcev, stari del mesta s sredozemskim pristaniščem pa je obdan z impresivnim in dobro ohranjenim mestnim obzidjem, pod zaščito UNESCA, kot svetovna kulturna dediščina.

V svojem obstoju je zaradi svojega strateškega položaja imelo burno zgodovino. Med leti 1420 do 1797 je pripadalo pod Benetke in ravno ta beneški vpliv je na arhitekturi starega mestnega jedra pustil svoj značilen pečat. V mestu je kar 18 cerkva, 1 bazilika, 2 samostana in mnoge mestne hiše značilnega obmorskega in sredozemskega stila. Kot rečeno, leži v zalivu Boka Kotorska, ki  je eden od najdaljših in najglobljih zalivov  v Jadranskem morju in se pogosto imenuje najjužnejši fjord v Evropi. Bližnji vrhovi Orjen in že prej omenjeni Lovćen, ki obdajata samo mesto sta ena od najveličastnejših v Sredozemlju. V zadnjih letih mesto, sam zaliv Boke in bližnje vrhove obišče vse več turistov, ki jih privlačijo naravne lepote in znamenitosti.

Velika plaža

Tako kot naravno je tudi kulturnozgodovinsko Črna gora zelo bogata dežela, ki je bila izpostavljena močnemu vplivu Mediterana in deloma srednje- ter vzhodnoevropskim kulturnim vplivom. Številna so arheološka nahajališča ostankov prazgodovinskih kultur ter ilirske in rimske kulture. Najvidnejši spomeniki srednjeveške kulture so gotovo številne cerkve in pravoslavni samostani (manastirji), od katerih je Manastir Ostrog iz 17. stoletja pravo romarsko središče. Zaradi čudodelnih in zdravilnih moči Vasilija Ostroškega, ki je pokopan v njem, ga obiskujejo romarji vseh veroizpovedi.

Manastir Ostrog

 

Ena od posebnosti črnogorske družbene ureditve je tradicionalna pripadnost klanu, skupini družin, ki so v sorodu po moški strani. Z vedno večjo integracijo v Jugoslavijo je avtonomija klanov izginila, kljub temu pa klani ostajajo pomemben element v črnogorskem družbenem življenju. Še iz časa bojev proti Turkom klani tradicionalno poudarjajo junaštvo v bitki kot glavno človekovo vrlino.

Uradni pisavi sta dve, latinica in cirilica, ki imata enakovreden status. Uradni jezik je črnogorski oziroma, če smo nekoliko bolj natančni – srbski v jekavskem narečju. Zveni podobno kot hrvaški dalmatinski dialekt s srbskim besednjakom. Poleg tega so uradni jeziki še jeziki manjšin, kar poudarja enakost vseh prebivalcev.

Sveti Štefan

Na zabavah se obilno jé in pije. Zagotovo pa sem vam poraja še eno vprašanje. In kakšna je hrana? V vseh restavracijah si boste lahko privoščili standardno evropsko in mediteransko hrano in Turistični vodič Črne gore zagotavlja, da so vsa živila živalskega izvora pod veterinarsko-zdravstvenim nadzorom in po standardih in predpisih Evropske unije. Gotovo pa so za gurmane bolj zanimive restavracije z domačo hrano.

Med hladnimi predjedmi so na izbiro njeguški pršut in pljevaljski sir (pršut je nekoliko močnejšega okusa kot naš, siri so ponavadi narejeni iz kravjega mleka, razen ‘kačkavalj’, ki je kozji), gobe in sušena riba. Osnova za glavne jedi na severu je jagnjetina, pečena ali kuhana, še posebej je cenjena jagnjetina, kuhana v mleku. Tradicionalna hrana so tudi ‘cicvare’ na kajmaku (koruzna kaša) ali kuhan krompir s kajmakom in sirom. V osrednjem delu in v primorju vam bodo postregli  s ‘kuvano kastradino’ (kuhana suha ovčetina), s prekajenim ali svežim krapom na Skadarskem jezeru, na črnogorski obali pa seveda z morsko ribo in drugimi morskimi sadeži.

Za posladek pa so ponavadi ‘priganice’ (podobne so našim ocvrtim miškam) z medom in s suhimi figami. Na jugu so poznani vinogradi, kjer pridelujejo vrhunska vina, kot so vranac in vranac pro corde. Poleg tega tu pridelujejo tudi odlično ‘lozo’ (žganje iz grozdja), na severu pa so pristaši močnih aromatičnih žganih pijač iz sliv, jabolk ali hrušk (šljivovica, jabukovača in kruška). Znano je tudi Nikšićko pivo.

Budva

Črnogorci radi dramatizirajo. Prav tako si za sestanek vzamejo čas. Kar dobesedno pomeni: »Sjedni, popij kafu!« Sicer pa so precej točni in se, kar se tiče terminov, prilagajajo gostu. ‘Svetinja’ je čas malice in niti direktor podjetja takrat ne bo zahteval od delavca, da to prekrši.

Hotelsko naselje Slovenska plaža

Za konec pa naj vam povem še anekdoto, ki sem jo že nekajkrat slišala: Slovensko gradbeno podjetje je v Črni gori gradilo predor Sozina, ki so ga za promet odprli v juliju 2005. Črnogorci so želeli častno obeležiti že sam preboj planine Sozina in so se na to proslavo tudi temeljito pripravili. Vendar so bili »ludi Slovenci«, ki so v Črni gori že pregovorno poznani kot preveč delovni, nekoliko prehitri. Da slavje ob preboju ne bi splavalo po vodi, so morali delavci pridno zasuti luknjo in jo ponovno prevrtati ob bučnem aplavzu in rezanju traku.

Avtorica: Maja Kurbus

Foto: splet

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja