21. februar je za mednarodni dan materinščine razglasila OZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), in sicer leta 1999 – z namenom, da bi opozorila javnost na potrebno spoštovanje lastnega maternega jezika in tako pomagala ohranjati kulturne in jezikovne različnosti posameznih okolij in sveta.
Jeziki so bistveni del dediščine človeštva, jezik je za vsako ljudstvo ali narod temeljnega pomena in je bistveni del njegove kulture. Na svetu je več kot 6.900 jezikov. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Unesca, je več kot 50 % teh jezikov ogroženih, 90 % teh jezikov ni zastopanih na internetu in vsaka dva tedna eden izmed teh jezikov »izgine«.
V večini držav sveta govorijo več kot en jezik. Jezikovno najbolj pestra je Papua Nova Gvineja, saj tam govorijo 820 jezikov in so vsi avtohtoni. Več kot 50 različnih jezikov pa govorijo danes v kar 37 državah sveta.
Glede na to, da Slovenija po številu prebivalcev spada med manjše države, bi sklepali, da tudi slovenščina sodi med jezike s skromnim številom govorcev. Vendar slovenščina ne sodi med „najmanjše jezike“ sveta. Po številu govorcev ima namreč le 5 % vseh jezikov na svetu več kakor dva milijona govorcev – in slovenščina je med njimi. Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni “majhnosti” v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med 5 % najbolj razširjenih jezikov na svetu.
Slovenščina pozna okoli 50 narečij, to je posebnih oblik, ki se govorijo na čisto določenem zemljepisnem področju; ta se povezujejo v naslednjih sedem narečnih skupin: koroško, primorsko, rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko.