Klip, klap, klop… pojejo v jeseni, ko zori grozdje, klopotci po slovenjegoriških vinogradih. Nekatere moti in jezi, spet drugi pa v pesmi klopotca nadvse uživajo. Gre za del naše kulturne dediščine, ki je skozi leta spremenila svojo namembnost. Če je nekoč klopotec predvsem odganjal ptiče iz vinograda, je potem pesem klopotca postala navdih številnim umetniškim upodobitvam. Danes pa klopotec predvsem privablja, prijatelje in znance v vinograd k druženju. Mi smo se o tradiciji postavljanja klopotcev pogovarjali z Dragom Koradejem, ki je ljubiteljski zbiralec pričevanj o tem slovenskem fenomenu kulturne dediščine:
