728×90 – glava
728×90 – glava
PUST: ČAS NORČIJ IN PREGANJANJA SLABEGA

PUST: ČAS NORČIJ IN PREGANJANJA SLABEGA

Pust je poseben čas v letu, povezan s številnimi šegami in navadami, posebnimi jedmi in zabavami. Ptuj s širšo okolico je pomembno pustno središče, ki se ponaša z bogato dediščino na eni strani in sodobnim karnevalskim dogajanjem in Kurentovanjem na drugi strani.

Nekoč je veljalo pravilo, da se smejo šemiti le moški, zlasti mladi fantje, in sicer od pustne nedelje do pepelnične srede. Danes temu ni več tako, saj se šemijo moški in ženske, stari in mladi, pustne šeme pa začnejo s svojimi obhodi že po svečnici, ki je ne glede na to, kdaj je pust, 2. februarja.

Pustne maske in običaji so kulturne prvine, ki so se skozi različna zgodovinska obdobja spreminjale. Vsako obdobje, sleherna pokrajina in ljudstvo je svetu mask in pustnih običajev dodalo kaj novega, svojega. V teku časa so se ohranile zlasti tiste pustne šege, ki so bile povezane s človekovo borbo za obstanek, z rodnostjo zemlje, uspevanjem domačih živali, življenjsko eksistenco …

Dravsko in Ptujsko polje ter Haloze in Slovenske gorice so tiste slovenske pokrajine, kjer najdemo številne še živeče tradicionalne pustne maske. Najznamenitejša maska tega področja je gotovo kurent ali korant:

Štefan Čelan, kurent in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj

Na Ptuju živijo peti letni čas, čas norčij in preganjanja slabega. Kljub temu, da ni večjih organiziranih dogodkov v okviru letošnjega Kurentovanja, tradicije niso prekinili. V sredo se je v starem mestnem jedru trlo kurentov in obiskovalcev, po neuradnih podatkih bi se naj zbralo okrog 700 kurentov, nekajkrat toliko pa je bilo tudi ljudi, ki so dokazali, da epidemija tradicije ne more zatreti. Tudi kdaj v zgodovini kurenti in druge maske niso bili zaželeni, a je v ljudeh to gibanje živelo ves čas:

Branko Brumen, oče sodobnega Kurentovanja na Ptuju

Ob kurentu pa so drugi značilni tradicionalni pustni liki tega področja še pustni orači, hudič ali tajfl, rusa, medved, piceki, ploharji, kopjaši, baba deda nosi, pustni plesači, dornavski cigani, jürek in rabolj ter vile …

Jürek je znana rastlinska maska, spremlja ga rabolj – običaj njunih obhodov pa ohranjajo v Folklorni skupini Rožmarin Dolena:

Bojan Glaser, vodja folklorne skupine Rožmarin Dolena
Jürek in rabolj, Folklorna skupina Rožmarin Dolena (foto: Maja Glaser Bedenik)

Zanimiv je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Ploharji so znani v Slovenskih goricah, Halozah in na Dravskem polju. Cirkovška ploharija je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine:

Tina Urih, vodja folkloristov v KD Cirkovce

Po Dravskem in Ptujskem polju pa je v tem obdobju slišati zagotovo tudi pokače. Veliko jih prihaja iz Etnografska društva Tržec:

Andrej Gašpar, Etnografsko društvo Tržec
Pokači Etnografskega društva Tržec (foto: Etnografsko društvo Tržec)

Čeprav se je v teku časa marsikaj spremenilo, pa še danes velja, da šeme k hiši prinašajo srečo in dobro letino in da jih je zato treba obdarovati.


Velja povedati, da tudi v nedeljo uradne, tradicionalne povorke na Ptuju ne bo, a bo na ulicah našega najstarejšega mesta gotovo živahno.

Sorodni prispevki

Napišite komentar

X