Prva pustna karnevalska povorka na Ptuju je bila na pustni torek leta 1873. Skozi leta je ta dobila seveda precej drugačno podobo, zrasla je v vseh pogledih.
Kljub temu, da se je večji del letošnjega Kurentovanja odvil na spletu in ni bilo organiziranih povork, se je na ptujskem zbralo več sto kurentov, v mimohodu so v soboto v Markovcih in v nedeljo na Ptuju obiskovalci občudovali več sto kurentov in drugih tradicionalnih pustnih mask, manjkale pa niso niti urbane skupinske maske.
Markovci veljajo kot eno najbolj unikatnih področij v Sloveniji na področju mask in maskiranja in tam pustu rečejo fašenk. Tradicionalna pustna dediščina se prenaša v številnih pustnih likih, pa tudi obredih med svečnico in pepelnico. Mag. Matjaž Mlinarič, etnolog in kulturni antropolog, ki proučuje tradicionalne pustne običaje, je izpostavil piceke in kürike, pa vile, medveda in seveda koranta.
Kopjaši se sicer danes pojavljajo v pustnih povorkah, sicer pa so del ženitovanjske tradicije:
Med tradicionalnimi pustnimi liki zagotovo izstopajo kurenti ali koranti. Po starem verovanju naj bi bili demoni rodnosti, ki preganjajo zlo in zimo in vabijo v deželo pomlad ter k hiši prinašajo rodnost in dobro letino. V Slovenskih goricah, natančneje v Trnovski vasi to tradicijo obujajo v Društvu Kurent, nam je povedal Gregor Horvat:
Turistično društvo Cirkulane sekciji stari običaji Mali Okič-Slatina je eno izmed mnogih, ki na Ptujskem in Dravskem polju s pustnim obredjem živi tradicijo naših prednikov. Rajko Lesjak nam je več povedal o oračih in pa šargi, kakor rečejo v Cirkulanah rusi:
Lik baba deda nosi, tudi ded babo nosi, je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavljata duhove rajnih. Stanko Vegan iz Kulturno turističnega društva Klopotec Soviče – Dravci iz občine Videm, je povedal, da je ta lik v Halozah živ že stoletja:
