728×90 – glava
728×90 – glava
DIREKTOR SVZ HRASTOVEC PODPISAL IZVAJALSKE POGODBE ZA 3 INVESTICIJE

DIREKTOR SVZ HRASTOVEC PODPISAL IZVAJALSKE POGODBE ZA 3 INVESTICIJE

V torek, 4. oktobra, je direktor Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl podpisal tri pogodbe z izvajalci, in sicer: za izgradnjo sedmih bivalnih enot v Lenartu, za obnovo zunanjega baročnega stopnišča v gradu Hrastovec in za obnovo mostu, preko katerega je možen dostop do gradu v Tratah. Skupna vrednost vseh treh investicij znaša nekaj več kot 5,2 milijona evrov.

Kot je povedal direktor Aleksander Gungl, je investicija, ki se je lotevajo takoj, izgradnja sedmih dislociranih bivalnih enot in dveh pomožnih objektov v Lenartu:

Aleksander Gungl, direktor SVZ Hrastovec

Investicija je načrtovana na način, da vključuje v optimalni možni meri naravne gradbene materiale, prostorske rešitve prilagojene invalidom, energetsko samooskrbne objekte in skladno s cilji izboljšanje bivalnega standarda ter izboljšanje varnosti v slabih epidemioloških razmerah.

Načrtovani objekt v lokalnem okolju predstavlja pridobitev z vidika koristi možnih socialnih dejavnosti, novih delovnih mest, odpravlja diskriminacijo na podlagi invalidnosti, povečuje možnost medgeneracijskega sodelovanja in druženja. Ukrepi prav tako izboljšujejo bivalni standard osebam s težavami v duševnem zdravju in razvoju ter varno bivalno okolje za vse uporabnike. Novogradnja je načrtovana kot nizkoenergijski objekt, pri tem pa se upošteva tudi uporaba lesa v največji možni meri.

Kot je ob tem še povedal Gungl, je v obstoječih enotah, kjer si več stanovalcev deli eno kopalnico in bivalne prostore, okužbe novega koronavirusa zelo težko zajeziti. S to pridobitvijo se bodo te razmere izboljšale.

Pogodbo sta ob prisotnosti župana Občine Lenart podpisala direktor Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl in direktor Podjetja Gradnje Lenart, Marjan Bračko:

Marjan Bračko, direktor podjetja Gradnje Lenart

V največjem socialno-varstvenem zavodu v državi pa ob skrbi za nekaj manj kot 600 stanovalcev skrbijo tudi za ohranjanje samega gradu Hrastovec, v katerem še vedno biva nekaj stanovalcev zavoda. V zadnjem letu so se potegovali za dodatna sredstva za obnovo baročnega stopnišča gradu, ki so zaprta zadnjih 20 let. S to investicijo se bo videz tega dela gradu zelo izboljšal, izboljšala se bo tudi uporabnost tega dela gradu, saj bodo stopnišče lahko uporabljali stanovalci in tudi drugi obiskovalci gradu:

Aleksander Gungl, direktor SVZ Hrastovec

Projekt obnove so v zavodu pripravili skupaj z Zavodom za kulturno dediščino Maribor, kateri je pripravil tehnično dokumentacijo za obnovo. Direktor Hrastovca pa je izvajalsko pogodbo podpisal z direktorjem podjetja GNOM, Jožefom Drešarjem:

Jožef Drešar, direktor podjetja GNOM

Vodstvo SVZ Hrastovec sicer dela vse, da se grad v naslednjih treh do štirih letih izprazni. Z zagotavljanjem novih prostorov želijo varovane enote preseliti v drug objekt na lokaciji Hrastovec. Gibalno ovirane stanovalce pa bodo preselili v lokalno skupnost, kjer bodo zgrajeni primerni objekti, prilagojeni invalidnim osebam. Tako se tudi za te ranljive skupine in sam zavod kaže boljša prihodnost:

Aleksander Gungl, direktor SVZ Hrastovec

Kot je še povedal Gungl, za grad predvidevajo, da se po izpraznitvi nameni za turistične namene in za samo lokalno skupnost ter tudi domačine, da ga bodo lahko obiskali in si ga ogledali, saj je to, po njegovem mnenju, eden lepših gradov v Sloveniji, za katerega mnogi sploh ne vedo. Dodaja, da je po njegovem mnenju grad dobro ohranjen in s temi obnovami bo ta biser še lepši.

Na podpisu pogodb je bil prisoten tudi lenarški župan Janez Kramberger, ki je ob tem seveda izrazil zadovoljstvo, hkrati pa te nove investicije in ureditve vidi kot izziv za lokalno skupnost:

Janez Kramberger, župan občine Lenart

V upravljanju zavoda Hrastovec pa je še vedno tudi grad Cmurek, v katerem je še do leta 2004 delovala enota Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Ker je grad več let sameval, tudi ni bil deležen obnove s strani zavoda. Od leta 2013 v gradu deluje Muzej norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem in predstavljanjem zgodovine gradu Cmurek na Tratah, ki spada med najstarejše in največje gradove na Slovenskem. V Muzeju norosti so vložili veliko ur prostovoljnega dela za obnovo in ohranitev gradu ter so tudi podali pobudo za pridobitev sredstev za obnovo, saj si vseskozi prizadevajo za ohranitev tega bisera. Govori vodja Muzeja norosti Sonja Bezjak:

Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti na gradu Cmurek

Kot je povedal direktor SVZ Hrastovec, Aleksander Gungl, bodo s temi sredstvi izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna za samo uporabo gradu. Tam deluje Muzej norosti, s katerim zelo dobro sodelujejo in tudi po tej obnovi bo delovanje samega muzeja v gradu omogočeno še naprej.

Izvajalsko pogodbo je direktor zavoda podpisala z direktorjem podjetja KGS Krajnc, Janezom Krajncem.

Vodjo Muzeja norosti v Gradu Cmurek Sonjo Bezjak pa smo sicer še povprašali, katera so še druga obnovitvena ali investicijska dela, ki bodo potrebna na gradu:

Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti na gradu Cmurek

Sorodni prispevki

Napišite komentar

X