728×90 – glava
728×90 – glava
UREJANJE SLATINSKIH VRELCEV V BENEDIKTU

UREJANJE SLATINSKIH VRELCEV V BENEDIKTU

Deli

Slatinski vrelci v Benediktu so ob obeh cerkvah, gomilnih grobiščih, številnih znamenjih, kapelicah in križih ena od kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Domačini izvir imenujejo različno: Benediška slatina po kraju, Cafova slatina po nekdanjem lastniku zemljišča, v zadnjem času pa je najbolj priljubljeno ime Benediški vrelci.

Prvič so slatino iz vrelca zajeli leta 1932. Takrat so izkopali vodnjak s stopnicami in uredili dostopno pot. Po 2. svetovni vojni je zajetje začelo propadati.

V okviru raziskav sta bili v letih med 1973 in 1976 izvrtani dve vrtini, na plitvejši so tudi izdelali zajetje. To je bilo kasneje uničeno, škoda pa je bila sanirana šele leta 1997. Takrat so domačini z velikimi napori in ob finančni pomoči države uredili tri vrtine in jih poimenovali Ana, Paula in Helena. Najgloblji je Ana, ki izvira iz globine okrog 80 metrov. Ta vsebuje tudi največ mineralov in je zato med domačini najbolj priljubljena mineralna voda, ki zaradi ogljikovega dioksida deluje kiselkasto, ima tudi močan okus po žveplu in železu, tako da jo je priporočljivo uživati po majhnih požirkih.

V začetku decembra so se na slatinskem vrelcu Ana zamašile cevi, zato je bil pretok mineralne vode zmanjšan. V preteklih tednih je občini že uspelo vrelec sanirati, točilno mesto so tudi preuredili, tako da je zdaj estetsko, funkcionalno in uporabnikom prijaznejše. Ob točilnem mestu so posadili drevo in namestili novi klopci, sledi pa še postavitev mize in ureditev okolice. Gre sicer za idejo, ki je bila dana v okviru participativnega proračuna.

Sorodni prispevki

Napišite komentar

X