Deli
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Že leta 2012 so bili Obhodi kurentov vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine RS, v njem pa je evidentiranih tudi 21 nosilcev te pustne šege. Konec leta 2015 je Vlada Republike Slovenije Obhode kurentov razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena. Krona na vse to pa je bil vpis te šege na UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine leta 2018.
Lik kurenta po ljudskem verovanju odganja vse slabo, prinaša srečo ter zadovoljstvo in je tudi eden od simbolov slovenske identitete. Obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih praks, uprizoritvenih umetnostih, znanj o naravi in tradicionalnih obrti, v prenos tradicije in znanja se vključujejo različne generacije znotraj družin in društev, muzeji in šole. Vsakoletne priprave na obhode kurentov pa prispevajo tudi h krepitvi medosebnih odnosov.
Mi smo se o pomenu te šege pogovarjali z avtorjem različnih raziskav o kurentu ter pobudnikom vpisa Obhodov kurentov na UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine, Štefanom Čelanom:
