Kristjani danes zaznamujejo svoj največji praznik – veliko noč. Pomen, ki ga ta praznik nosi s seboj, in sporočilo pa se dotakneta prav vseh ljudi, vernih in nevernih.
Neposredne priprave na veliko noč so se začele s cvetno nedeljo. Prvi trije dnevi so bili nekoč še zelo delovni. Ženske so opravile veliko spomladansko čiščenje domov in pripravljale vse potrebno za velikonočne dobrote, moški pa so postorili še kaj v vinogradu, sadovnjaku in na polju. Na veliki četrtek so prihajali v cerkev k božjemu grobu. Velikemu petku pa so rekli tudi dan bolečine in zapuščenosti, saj se spominjamo Jezusovega neznosnega trpljenja in smrti na križu. V Katoliški cerkvi je na veliki petek dan žalovanja, zato na ta dan nimajo maš. V cerkvah potekajo le bogoslužja. Hkrati ta dan velja strogi post, ko naj bi se verniki le enkrat do sitega najedli, ob tem pa naj ne bi uživali mesa.
Velika noč velja za največji krščanski praznik. Pomen, ki ga nosi s seboj, in sporočilo pa se dotakneta prav vseh ljudi, vernih in nevernih. Naše življenje se simbolično zgodi v velikem tednu – od cvetne nedelje pa do velike noči. Da je duh velike noči prisoten v vseh domovih, gre vzroke iskati v močni simboliki, ki jo ponazarja zelenje cvetne nedelje, obredi velikega tridnevja, z blagoslovom velikonočnih jedi na čelu. Govori župnik v župniji svetega Lenarta, Marjan Pučko:
