728×90 – glava
728×90 – glava

1. maj – pohodi, proslave, veselice in oddih za delavce

Prvomajski prazniki veljajo za mednarodni praznik delavstva. Če se ga je nekoč praznovalo s slovesnimi pohodi, proslavami in veselicami, pa danes predstavlja predvsem dela prost dan. Janez Bogataj, etnolog s Filozofske fakultete v Ljubljani, je za nas pojasnil, da praznik predstavlja značilno obliko praznovanja prostega časa delavcev, zato je po njegovih besedah logično, da je nastal v času razvijajoče se industrijske družbe. Kot nadaljuje Bogataj, je leta 1889 druga internacionala na svojem ustanovnem kongresu v Parizu sklenila, da bodo začeli praznovati 1. maj kot spomin na žrtve delavskih nemirov v Chicagu. Dan je tako postal mednarodni praznik boja za delavske pravice. Prva proslava 1. maja je bila leta 1890, takrat so praznovali tudi v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu:

Od sedemdesetih, še bolj pa osemdesetih let 20. stoletja, je praznik 1. maj vedno bolj postajal povezan z odhajanjem ljudi na izlete in krajša potovanja, vedno pogosteje so preživljali praznik z delom na počitniški ali stanovanjski hiši, vedno manj je bilo proslav in čezmernih dekoriranj okolja z zastavami, transparenti in podobno, je še dodal doktor Bogataj.

Sorodni prispevki

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja